Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2024
Hana Souček Martinc o knjigi Glej ga, Součka

Predstavili smo biografijo igralca Jurija Součka: Glej ga, Součka! Knjiga ponuja sestavljanko, koščke življenja znamenitega igralca Jurija Součka, ki je umrl letos januarja. Obogatena je z obsežnim slikovnim gradivom. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja, ga lahko bralci spoznajo kot človeka in umetnika. Mi smo knjigo na kratko predstavili z Jurijevo hčerko Hano Souček Martinc.

Hana Souček Martinc o knjigi Glej ga, Součka

Predstavili smo biografijo igralca Jurija Součka: Glej ga, Součka! Knjiga ponuja sestavljanko, koščke življenja znamenitega igralca Jurija Součka, ki je umrl letos januarja. Obogatena je z obsežnim slikovnim gradivom. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja, ga lahko bralci spoznajo kot človeka in umetnika. Mi smo knjigo na kratko predstavili z Jurijevo hčerko Hano Souček Martinc.

kulturaliteraturaJurij SoučekHana Souček MartincGlej ga Součka

Kulturni utrinki

Hana Souček Martinc o knjigi Glej ga, Součka

Predstavili smo biografijo igralca Jurija Součka: Glej ga, Součka! Knjiga ponuja sestavljanko, koščke življenja znamenitega igralca Jurija Součka, ki je umrl letos januarja. Obogatena je z obsežnim slikovnim gradivom. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja, ga lahko bralci spoznajo kot človeka in umetnika. Mi smo knjigo na kratko predstavili z Jurijevo hčerko Hano Souček Martinc.

VEČ ...|19. 6. 2024
Hana Souček Martinc o knjigi Glej ga, Součka

Predstavili smo biografijo igralca Jurija Součka: Glej ga, Součka! Knjiga ponuja sestavljanko, koščke življenja znamenitega igralca Jurija Součka, ki je umrl letos januarja. Obogatena je z obsežnim slikovnim gradivom. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja, ga lahko bralci spoznajo kot človeka in umetnika. Mi smo knjigo na kratko predstavili z Jurijevo hčerko Hano Souček Martinc.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJurij SoučekHana Souček MartincGlej ga Součka

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 6. 2024
Knjiga Glej ga, Součka - Sv. Maša ob 1500 letnici sv. Nazarija

V soboto, 15. junija 2024, ob 11. uri bo v sklopu Borštnikovega srečanja v Knjigarni Beletrina Maribor potekala predstavitev biografije Glej ga, Součka!, izjemnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka. Knjiga razkriva njegovo življenje in zapuščino, ter ponuja vpogled v zakulisje gledaliških in medijskih produkcij. 

V nedeljo 16. junija 2024 pa bo v Kopru v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja ob 1500 letnici imenovanja in prihoda svetega Nazarija v Koper osrednja slovesnost s sveto mašo. Glasbeni del slovesne maše ob prazniku sv. Nazarija bo oblikoval Stolni pevski zbor na orgle bo igral organist orgel koprske stolnice Mirko Butkovič. 

Knjiga Glej ga, Součka - Sv. Maša ob 1500 letnici sv. Nazarija

V soboto, 15. junija 2024, ob 11. uri bo v sklopu Borštnikovega srečanja v Knjigarni Beletrina Maribor potekala predstavitev biografije Glej ga, Součka!, izjemnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka. Knjiga razkriva njegovo življenje in zapuščino, ter ponuja vpogled v zakulisje gledaliških in medijskih produkcij. 

V nedeljo 16. junija 2024 pa bo v Kopru v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja ob 1500 letnici imenovanja in prihoda svetega Nazarija v Koper osrednja slovesnost s sveto mašo. Glasbeni del slovesne maše ob prazniku sv. Nazarija bo oblikoval Stolni pevski zbor na orgle bo igral organist orgel koprske stolnice Mirko Butkovič. 

kulturaliteraturaglasbaJurij SoučekGlej ga Součka1500 let sv Nazarij

Kulturni utrinki

Knjiga Glej ga, Součka - Sv. Maša ob 1500 letnici sv. Nazarija

V soboto, 15. junija 2024, ob 11. uri bo v sklopu Borštnikovega srečanja v Knjigarni Beletrina Maribor potekala predstavitev biografije Glej ga, Součka!, izjemnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka. Knjiga razkriva njegovo življenje in zapuščino, ter ponuja vpogled v zakulisje gledaliških in medijskih produkcij. 

V nedeljo 16. junija 2024 pa bo v Kopru v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja ob 1500 letnici imenovanja in prihoda svetega Nazarija v Koper osrednja slovesnost s sveto mašo. Glasbeni del slovesne maše ob prazniku sv. Nazarija bo oblikoval Stolni pevski zbor na orgle bo igral organist orgel koprske stolnice Mirko Butkovič. 

VEČ ...|11. 6. 2024
Knjiga Glej ga, Součka - Sv. Maša ob 1500 letnici sv. Nazarija

V soboto, 15. junija 2024, ob 11. uri bo v sklopu Borštnikovega srečanja v Knjigarni Beletrina Maribor potekala predstavitev biografije Glej ga, Součka!, izjemnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka. Knjiga razkriva njegovo življenje in zapuščino, ter ponuja vpogled v zakulisje gledaliških in medijskih produkcij. 

V nedeljo 16. junija 2024 pa bo v Kopru v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja ob 1500 letnici imenovanja in prihoda svetega Nazarija v Koper osrednja slovesnost s sveto mašo. Glasbeni del slovesne maše ob prazniku sv. Nazarija bo oblikoval Stolni pevski zbor na orgle bo igral organist orgel koprske stolnice Mirko Butkovič. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaJurij SoučekGlej ga Součka1500 let sv Nazarij

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Za življenje

VEČ ...|16. 8. 2025
Miha Kramli

O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.

Miha Kramli

O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|15. 8. 2025
Molitev v hoji, tišini, na višini

Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.

Molitev v hoji, tišini, na višini

Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.

Blaž Lesnik

naravagoreMarijatišinamolitevduhovnostgorski tekpadalstvoKredarica

Sol in luč

VEČ ...|12. 8. 2025
Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tadej Sadar

duhovnostdružbazakondružina

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 8. 2025
Dr. Klemen Jaklič

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Dr. Klemen Jaklič

Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Radio Ognjišče

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Jože Bartolj

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Komentar Zanima.me

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaevtanazijasamomor